Odgovornost s.p.-ja za prekršek, ki ga stori pri njem zaposleni delavec

V praksi so pogosti primeri, ko prekrškovni organi (na primer policija) izrekajo globe (kaznujejo) samostojnega podjetnika posameznika (s.p.) za prekršek, ki ga stori pri njem zaposleni delavec. Na primer zaposleni voznik stori prometni prekršek, natakar stori davčni prekršek (na primer ne izda računa) itd. 

Prekrškovni organi večkrat v odločbi o prekršku zgolj na splošno navedejo, da je samostojni podjetnik (s.p.) opustil dolžno nadzorstvo nad zaposlenim delavcem, ne da bi sploh konkretno opisali, kaj naj bi kot delodajalec moral storiti oziroma kaj konkretno naj bi opustil. Po sodni praksi so takšne odločbe o prekršku nezakonite, če ne vsebujejo konkretnega očitka delodajalcu (s.p.-ju), česa ni storil oziroma kaj naj bi opustil. 

Za razbremenitev odgovornosti samostojnega podjetnika kot delodajalca načeloma zadošča že, da izkaže, da je delavca seznanil z obveznostjo spoštovanja relevantnih predpisov. Vrhovno sodišče glede tega navaja: Če noben predpis ne določa jasnih in dovolj konkretnih ukrepov dolžnega nadzorstva, ki jih mora storilec izvrševati, da bi prekršek preprečil, za razbremenitev odgovornosti zadostuje, da storilec izkaže, da je izpolnil dolžnost seznanitve. 

Če samostojni podjetnik posameznik (s.p.) dobi glede prekrška, ki ga je storil pri njem zaposleni delavec, poziv, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah prekrška, je pomembno, da se na ta poziv pravočasno odzove. Če prejme odločbo o prekršku, s katero mu je izrečena globa za prekršek, ki ga je storil njegov zaposleni, in če v tej odločbi domnevna opustitev dolžnega nadzorstva ni konkretizirana, je pomembno, da vloži pravočasno zahtevo za sodno varstvo (pritožbo). V primerih, ko je zahteva za sodno varstvo uspešna, odvetniške stroške krije proračun.