Pravice dedičev pri dedovanju

V nadaljevanju pojasnjujemo nekatere osnovne pojme in osnovne pravice, ki jih imajo dediči, ko pride do dedovanja. 

Dedni red 

V prvem dednem redu se deduje, če je pokojnik zapustil potomce. V prvem dednem redu dedujejo pokojnikovi otroci in pokojnikov zakonec. 

Drugi dedni red pride v poštev, če pokojnik ni imel potomcev. V drugem dednem redu dedujejo pokojnikov zakonec in pokojnikovistarši. Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine. Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih. Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec. 

Tretji dedni red pride v poštev, če pokojnik ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca. V tem primeru dedujejo pokojnikovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. 

Dedni delež

Pri zakonitem dedovanju (ko ni oporoke), so dediči prvega dednega reda praviloma upravičeni do enakih deležev. Na primer če je imel zapustnik ženo in dva otroka, bo vsak od njih dedoval eno tretjino zapuščine. Če pa je zapustnikov otrok umrl že pred zapustnikom, lahko namesto njega njegov delež dedujejo njegovi otroci (zapustnikovi vnuki). 

Pri oporočnem dedovanju so deleži takšni, kot jih je določil zapustnik v oporoki, razen če so z oporoko prekršene pravice nujnih dedičev od nujnega deleža.

Nujni dediči in nujni delež

Nujni dediči so:

• v prvem dednem redu: pokojnikovi potomci in zakonec,

• v drugem dednem redu: pokojnikovi starši; bratje in sestre pokojnika pa le pod pogojem, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje,

• v tretjem dednem redu: pokojnikovi dedi in babice, vendar le pod pogojem, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Nujni dediči so upravičeni do nujnega deleža. Vendar le, če glede na svoj dedni red sploh pridejo na vrsto za dedovanje. Na primer, če je pokojnik zapustil potomce (prvi dedni red), potem pokojnikovi starši (ki dedujejo v drugem dednem redu) niso upravičeni do nujnega deleža. 

Nujni delež znaša polovico od zakonitega deleža. Na primer če je pokojnik zapustil ženo in dva otroka, je vsak od njih upravičen do nujnega deleža v višini 1/6. 

Prikrajšanje nujnega deleža

Če je nujni delež prikrajšan, ker je na primer pokojnik z oporoko vse svoje premoženju zapustil nekomu drugemu, potem se oporočna razpolaganja zmanjšajo, tako da nujni dediči dobijo svoj nujni delež, kar je več pa lahko deduje oporočni dedič.

Nujni delež je lahko prikrajšan tudi zato, ker je na primer pokojni že za časa življenja vse svoje premoženje podaril zgolj enemu izmed dedičev. V tem primeru lahko prikrajšani nujni dedič s tožbo zahteva, da se del podarjenega premoženja vrne v zapuščino, tako da se odpravi prikrajšanje (vračanje daril v zapuščino).

Izločanje premoženja iz zapuščine

Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Lahko se zgodi, da kakšno premoženje, je bilo ob smrti formalno še pisano na pokojnika, v resnici ni bilo njegovo. Lahko, da je kdo od dedičev to premoženje že prej pridobil v last (na primer na podlagi priposestvovanja ali kako drugače). V tem primeru se lahko zahteva, da se to premoženje izloči iz zapuščine. 

Razdelitev zapuščine

Dedni delež je določen v ulomku (oz. odstotku) od celotne zapuščine. To pomeni, da dediču, katerega dedni delež znaša na primer 1/4, pripada 1/4 vsake od posameznih stvari ali pravic, ki predstavljajo zapuščino. Izjema je lahko pri oporočnem dedovanju, če pokojnik že v oporoki določi, katere konkretne stvari naj dobi posamezni dedič. Dediči lahko že v zapuščinskem postopku sklenejo dedni dogovor, s katerim si razdelijo zapuščino. Ni pa to nujno. Lahko ostanejo solastniki in si premoženje razdružijo kasneje ali pa sploh ne. 

Izročilna pogodba

Pogosto starši že za časa življenja kateremu od svojih otrok podarijo določeno premoženje. Prejemnik darila pa je v skrbeh, da bo morda kateri od bratov ali sester kasneje (po smrti staršev) zahteval (delno) vračanje prejetega darila v zapuščino zaradi morebitnega prikrajšanja nujnega deleža in želi zagotovilo, da se to ne bo zgodilo. To zagotovilo lahko dobi, če se sklene izročilna pogodba. Če izročilno pogodbo podpišejo tudi (bodoči) nujni dediči, potem se premoženje, ki je bilo dano z izročilno pogodbo, ne šteje kot darilo, zato nujni dediči, ki so izročilno pogodbo podpisali, ne morejo zahtevati vračanja tega premoženja v zapuščino, tudi če bi bil prikrajšan njihov nujni delež.

Odvetnik za dedno pravo

Če potrebujete odvetnika za dedno pravo, se lahko obrnete na nas.