Uporabno

Stečaj podjetja

05.02.2019

stečaj podjetja


STEČAJ PODJETJA

Nudimo sestavo in vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad podjetjem. V nadaljevanju podajamo odgovore oziroma pojasnila glede najpogostejših vprašanj, povezanih s tem.


Kdaj predlagati stečaj podjetja?

Stečaj podjetja je treba predlagati takoj oziroma čim prej za tem, ko se izkaže, da je podjetje postalo insolventno in da ni izgledov, da bi insolventnost bilo mogoče odpraviti. Insolventnost pomeni, da je podjetje postalo bodisi trajneje nelikvidno (že daljši časa ne uspe poravnati dospelih obveznosti) bodisi dolgoročno plačilno nesposobno (na primer, ko višina vseh obveznosti (dospelih in nedospelih) presega višino vrednosti vsega premoženja podjetja).

Domneva se, da je dolžnik insolventen zlasti v naslednjih primerih:

  • če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali

  • če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali 

  • če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.


Kdo predlaga stečaj podjetja?

Stečaj podjetja je v prvi vrsti dolžno predlagati poslovodstvo (direktor) samega insolventnega podjetja. Če direktor stečaja ne predlaga ali s tem predolgo odlaša, je lahko tudi osebno odškodninsko odgovoren, če se zaradi tega možnosti za vsaj delno poplačilo upnikov poslabšajo (npr. ker se dolgovi še naprej povečujejo ali ker vrednost premoženja podjetja pada). 

Če poslovodstvo stečaja ne predlaga, lahko predlog za začetek stečajnega postopka vloži tudi vsak upnik (npr. dobavitelj, posojilodajalec, delavec, Finančna uprava RS...).


Kakšni so stroški?

Če se za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka odloči direktor insolventnega podjetja, ni treba plačati predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (ta strošek krije sodišče), prav tako ni treba plačati sodne takse. Odvetniški stroški za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka se zaračunajo po odvetniški tarifi oziroma po dogovoru. Običajno se dogovorimo za ceno 120 EUR za samo vložitev predloga za stečaj (ta cena ne vključuje posvetovanja). Če želi stranka posvet glede poteka in posledic stečajnega postopka, pa se dogovorimo za ceno posveta 50 EUR za pol ure.

Če je predlagatelj stečajnega postopa delavec, ki ni prejel izplačanih plač, je prav tako oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (ta strošek krije sodišče), prav tako ni treba plačati sodne takse. Odvetniški stroški za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka se zaračunajo po odvetniški tarifi oziroma po dogovoru. 

Če je predlagatelj stečajnega postopka drug upnik, je treba ob vložitvi predloga plačati tudi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (2.159,10 EUR) ter sodno takso (246,00 EUR). Odvetniški stroški za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka se zaračunajo po odvetniški tarifi oziroma po dogovoru.


Katera dokumentacija je potrebna za vložitev predloga za stečaj podjetja?

Če je predlagatelj stečaja samo insolventno podjetje, nam dostavite pooblastilo, ki ga podpiše direktor, ter izpolnite krajši vprašalnik. 

Če ste upnik (dobavitelj, posojilodajalec, delavec..) in želite predlagati stečaj svojega dolžnika, je treba predložiti tudi listine, ki dokazujejo obstoj vaše terjatve do dolžnika, ter listine, ki dokazujejo insolventnost dolžnika. Podatke, ki dokazujejo insolventnost dolžnika, je običajno mogoče dobiti že iz javno dostopnih virov (objavljena letna poročila ter register transakcijskih računov). 


Kako je z odgovornostjo direktorja v primeru stečaja?

Direktor podjetja ne odgovarja za dolgove podjetja, razen če je za njih prevzel osebno poroštvo. 

Je pa direktor odgovoren za morebitne svoje (osebne) obveznosti do podjetja, ki ga je vodil, ali do upnikov. Tako lahko na primer stečajni upravitelj zahteva od bivšega direktorja, da podjetju (stečajnemu dolžniku) vrne morebitna posojila, ki jih je vzel od podjetja, ali da povrne morebitno škodo, ki jo je povzročil podjetju (npr. neupravičeni dvigi denarja iz transakcijskega računa podjetja, pod ceno odsvojeno premoženje, ipd.). 

Upniki ali stečajni upravitelj lahko od bivšega direktorja zahtevajo tudi povrnitev morebitne škode, ki je lahko upnikom nastala, če je direktor predolgo odlašal s stečajem in so se zaradi tega možnosti oziroma pogoji za poplačilo posameznih upnikov poslabšali. Če bi bili na primer upniki ob pravočasno predlaganem stečaju poplačani 50 %, zaradi neupravičenega odlašanja s stečajem, pa bodo sedaj poplačani le 30 %, predstavlja razlika 20 % škodo, za katero bi lahko bil odgovoren bivši direktor. Če pa upniki tudi ob pravočasno predlaganem stečaju ne bi dobili nobenega poplačila (npr. ker je podjetje v kratkem času ostalo brez vsega premoženja), potem se položaj upnikov zaradi odlašanja s stečajem ni mogel poslabšati in zaradi tega ni mogla nastati škoda, za katero bi bil odgovoren bivši direktor. 

Nadalje lahko upniki ali stečajni upravitelj od bivšega direktorja zahtevajo tudi povrnitev morebitne škode, ki je lahko nastala zaradi tega, če je direktor po nastanku insolventnosti nekatere izmed upnikov neupravičeno priviligiral. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) namreč v 34. členu določa, da če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani. Če bi na primer direktor enega ali nekatere izmed upnikov poplačal, drugih, ki imajo enakovrstne terjatve, pa ne, je lahko odškodninsko odgovoren za škodo, ki je zaradi tega nastala drugim upnikom.


Kako poteka stečajni postopek?

S sklepom o začetku stečajnega postopka je imenovan stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj in bivši direktor opravita primopredajo poslov, premoženja in dokumentacije podjetja. Upravitelju mora direktor zagotoviti podatke za pripravo računovodskih izkazov po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka. Upravitelj mora ugotoviti premoženje podjetja in njegovo vrednost. Naloga upravitelja je, da to premoženje unovči (proda stvari, izterja terjatve). Iz unovčenega premoženja (stečajna masa) se najprej poplačajo stroški stečajnega postopka, preostanek pa se sorazmerno razdeli upnikom za (delno) poplačilo njihovih terjatev. 

Upniki morajo svoje terjatve do podjetja v stečaju prijaviti v roku treh mesecev. Če upnik ta rok zamudi, njegova terjatev preneha in je ne more več uveljavljati. Upravitelj terjatve preizkusu in sodišču predloži seznam, v katerem navede, katere terjatve priznava in katerih ne. Če je upnikova terjatev prerekana (ni priznana), lahko upnik vloži tožbo, s katero zahteva ugotovitev obstoja terjatve. 

Stečajni postopek traja tako dolgo, kolikor je potrebno, da se vso premoženje unovči in razdeli. Če se ugotovi, da podjetje v stečaju nima nobenega unovčljivega premoženja, upravitelj predlaga, da se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom.


Več informacij

Za več informacij pišite na info@odvetnik-krivec.si ali pokličite na 041/867-085 oz. 01 320 27 49.

Vse objave
041 867 085