IZTERJAVA DOLGA

Kaj storiti, če vam nekdo dolguje denar?

ODVETNIŠKI OPOMIN 

Pogosto pomaga že odvetniški opomin dolžniku. Ko dolžnik prejme odvetniški opomin vidi, da je zadeva resna in da bo dolg moral plačati, ker sicer sledi sodni postopek, ki bo za dolžnika pomenil le še dodatne stroške in težave. 

IZVRŠBA NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE 

Če ima upnik za svojo terjatev verodostojno listino, je mogoče vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Verodostojne listine so: faktura (račun), menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Na podlagi verodostojne listine sodišče izda sklep o izvršbi, s katerim dolžniku naloži, da v roku 8 dni plača dolg, ter hkrati dovoli izvršbo. 

Dolžnik ima možnost v roku 8 dni vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem lahko ugovarja obstoju dolga. Če dolžnik vloži obrazložen ugovor, v katerem nasprotuje obstoju dolga, se sklep o izvršbi avtomatično (brez presoje ali dolg obstaja ali ne) razveljavi in se zadeva odstopi v pravdo. V tem primeru nadaljnji postopek poteka enako kot če je vložena tožba. 

Če dolžnik zoper sklep o izvršbi ne vloži obrazloženega ugovora, postane sklep o izvršbi pravnomočen. S tem je pravnomočno odločeno o obstoju dolga. S tem se sklep o izvršbi začne izvrševati. Običajno to pomeni, da sodišče sklep o izvršbi pošlje banki, da ta iz dolžnikovega računa prenakaže dolgovani znesek upniku. 

IZVRŠBA NA PODLAGI IZVRŠILNEGA NASLOVA 

Včasih ima upnik svojo terjatev že priznano z izvršilnim naslovom. Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. V tem primeru se lahko vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Za razliko od postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine tukaj dolžnik načeloma ne more več ugovarjati obstoju dolga (razen npr. da je dolg vmes že plačal). Sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova se načeloma začne izvrševati že takoj, ko je izdan, tudi če dolžnik vloži morebitni ugovor.

TOŽBA

Če upnik za svojo terjatev nima izvršilnega naslova ali verodostojne listine, je potrebno zoper dolžnika vložiti tožbo. Pomembno je, da je tožba vložena pravočasno, ker lahko sicer dolg tudi zastara. Cilj tožbe je pridobiti sodbo, s katero se dolžniku naloži plačilo dolga. Pravnomočna sodba je izvršilni naslov. Če dolžnik še vedno ne bi plačal prostovoljno, se lahko na podlagi sodbe predlaga izvršba.

IZVRŠILNA SREDSTVA

Sredstva izvršbe za izterjavo denarne terjatve so zlasti: rubež in prenos denarja z bančnega računa dolžnika, rubež in odtegljaji od dolžnikove plače, rubež in prodaja dolžnikovih premičnin, prodaja dolžnikovih nepremičnin, rubež in prenos dolžnikovih terjatev do njegovih dolžnikov, unovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev. Katero izvršilno sredstvo uporabiti je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Pri tem je pomoč odvetnika zelo koristna. 

SKLENITEV DOGOVORA O PLAČILU DOLGA IN ZAVAROVANJE DOLGA

Pogosto se zgodi, da dolžnik obljublja plačilo, le da denarja sedaj še nima, da pa bo plačal enkrat v prihodnosti. V takšnih primerih ni pametno zgolj čakati, pač pa je smiselno, da se z dolžnikom sklene sporazum plačilu, v katerem se določi rok plačila ali morebitno obročno odplačevanje. Zelo smiselno je, da se tak sporazum sklene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tako si upnik zelo olajša morebitno izterjavo, če bi dolžnik prekršil dogovor. Če ima upnik svojo terjatev priznano z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, mu v primeru neplačila ni treba vlagati tožbe, pač pa lahko takoj vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. 

Smiselno je tudi, da se dolg zavaruje, na primer z zastavno pravico na nepremičnini (hipoteka), s poroštvom ali na drug ustrezen način.

KOGA TERJATI

Plačilo dolga je mogoče zahtevati od dolžnika (ne pa na primer od njegovih družinskih članov). Tudi z izvršbo se lahko poseže samo na dolžnikovo premoženje. Od drugih je plačilo mogoče zahtevati, če so ti prevzeli poroštvo za ta dolg ali če so za ta dolg zastavili svoje premoženje. Izjema je tudi skupna odgovornost zakoncev za obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. 

Če je dolžnik pravna oseba (npr. d.o.o.) je mogoče z izvršbo poseči samo na premoženje, ki je v lasti pravne osebe. Ni mogoče poseči na osebno premoženje direktorja ali družbenika (lastnika), razen če sta prevzela osebno poroštvo ali zastavila svoje promoženje za dolg podjetja. So pa tudi tu možne izjeme. V določenih primerih je lahko direktor upnikom odškodninsko odgovoren, če ni izvedel vseh ukrepov, ki so predpisani za primer, ko podjetje zaide v finačne težave. Zlasti je večja verjetnost za odškodninsko odgovornost direktorja podana v primeru, če je bilo podjetje izbrisano iz sodnega registra brez likvidacije.

ZAKAJ IZTERJEVATI DOLG S POMOČJO ODVETNIKA 

Za učinkovito izterjavo je treba upoštevati številna pravna pravila in okoliščine konkretnega primera. V postopku izvršbe na zadošča že to, da se vloži predlog za izvršbo, pač pa je potrebno postopek spremljati in se ustrezno odzivati. Potrebno je opravljati poizvedbe o dolžnikovem premoženju in ustrezno prilagajati izvršilna sredstva. Odvetniški stroški so del izvršilnih stroškov, kar pomeni, da jih mora dolžnik upniku povrniti in se izterjujejo hkrati z izterjavo dolga. Če upniku pri izterjavi pomaga nekdo, ki ni odvetnik, se ti stroški na sodišču ne priznajo in jih dolžnik ni dolžan povrniti. 

ODVETNIK ZA IZTERJAVO DOLGA 

Odvetnik Franci Krivec ima strokovno znanje in izkušnje z izterjavo dolgov. Za dodatne informacije pišite ali pokličite.