Uporabno

Kaznivo dejanje poslovne goljufije

14.03.2019

Image title


Še do nedavnega so sodišča v kazenskem postopku zaradi poslovne goljufije precej zlahka obsodila direktorja podjetja, če podjetje, ki ga je vodil, ni poravnalo svojih obveznosti do upnikov. Hkrati so pogosto direktorju osebno (kot fizični osebi) naložila, da upnikom povrne škodo, ki jim je nastala zaradi neplačila s strani podjetja. 

Obtožbe in obsodbe za kaznivo dejanje poslovna goljufija so pogosto neupravičene. Upniki namesto, da bi vložili civilno tožbo na plačilo dolga vložijo kazensko ovadbo zaradi poslovne goljufije. Vrhovno sodišče RS je konec leta 2017 spremenilo dotedanjo sodno prakso in je poudarilo, da za obstoj kaznivega dejanja poslovna goljufija ne zadošča zgolj dejstvo, da dolg ni bil plačan. Bistven je preslepitveni namen obdolženca. Že v opisu dejanja v obtožbi morajo biti konkretno navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da se je obdolženec že takrat, ko je obljubljal plačilo zavedal, da plačila ne bo (na primer ker je bilo podjetje že tedaj v tako slabem finančnem položaju, da plačilo prevzetih obveznosti že tedaj ni bilo verjetno). 

Še zlasti pa so pogosto neupravičene (pravno napačne) odločitve kazenskih sodišč o premoženjskopravnem zahtevku. Tudi če je direktor spoznan za krivega kaznivega dejanja poslovne goljufije, to samo po sebi še ne pomeni, da je on osebno avtomatično odškodninsko odgovoren upnikom za škodo, ki jim je nastala zaradi neplačila s strani podjetja. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku bi morala sodišča upoštevati pravila civilnega prava (to je poudarilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up-103/14-27 z dne 6. 6. 2018). Po pravilih civilnega prava pa organ pravne osebe (npr. direktor d.o.o.) ne odgovarja neposredno tretjim osebam za škodo, ki jo povzroči pri opravljanju svoje funkcije, in to celo v primeru, če škodo povzroči namenoma (glej npr. sodbo VS RS sodbo II Ips 132/2016). Za to škodo odgovarja pravna oseba, v imenu katere je povzročitelj deloval. Pravna oseba (npr. d.o.o.) pa lahko nato od (svojega) direktorja zahteva povračilo izplačane odškodnine. Po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) imajo sicer tudi upniki, če jih družba ne more poplačati, možnost, da namesto družbe uveljavljajo odškodninski zahtevek zoper direktorja (4. odst. 263. člena ZGD-1). Vendar uveljavljanje tega zahtevka ni preprosto, saj morajo upniki dokazati: 1. da jih družba ne more poplačati in 2. da je direktor povzročil škodo družbi (ne upnikom). 

 Za pravno svetovanje in zastopanje se lahko obrnete na nas.

Vse objave
041 867 085