Uporabno

Motenje posesti

06.08.2019

Image title


Kaj je sodno varstvo posesti? 

Sodno varstvo posesti oziroma tako imenovana motenjska tožba je način obrambe pred samovoljnim odvzemom posesti oziroma samovoljnim motenjem posesti. 

PRIMER: Če je naprimer oseba A dalj časa lahko nemoteno parkirala svoj avtomobil v določeni garaži, nato pa je oseba B na tej garaži zamenjala ključavnico in ji s tem preprečila uporabo garaže, lahko oseba A zoper osebo B vloži tožbo zaradi motenja posesti in z njo zahteva, da se vzpostavi prejšnje stanje, to je, da se osebi A ponovno omogoči uporaba garaže. 

Tožba zaradi motrenja posesti oziroma motenjska tožba je mogoča tudi med soposestniki, če eden od njih samovoljno spremeni dotedanji način izvrševanja posesti. 

Kaj pomeni, da se ne upošteva pravica do posesti? 

Stvarnopravni zakonik (SPZ) določa, da sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. V sporu za motenje posesti sodišče ne odloča o tem, kdo je lastnik stvari oziroma kdo je upravičen do posesti stvari, ampak samo o tem, kdo je imel stvar nazadnje v mirni posesti in kdo je posest samovoljno odvzel oziroma motil. 

To pomeni, da je do sodnega varstva posesti upravičen tudi nekdo, ki sploh ni lastnik stvari in nima nobene pravne podlage za uporabo stvari, imel pa je stvar v mirni posesti. V pravni državi je namreč predvideno, da se posest oziroma način izvrševanja posesti spreminja samo dogovorno (soglasno), če soglasja ni, pa lahko tisti, ki želi imeti stvar v posesti oziroma, ki želi drugemu prepovedati poseganje na stvar, vložiti ustrezno tožbo (ki ni motenjska tožba). 

PRIMER: Oseba A, ki je lastnik hiše, je za dalj časa odpotovala v tujino. Ko se čez eno leto vrne, ugotovi, da se je v hišo naselila oseba B. Ker se oseba B ne želi izseliti, jo na silo odstrani. Oseba B vloži zoper osebo A motenjsko tožbo. Oseba B bo z motenjsko tožbo uspela in oseba A ji bo morala vrniti posest hiše. Oseba A namreč ni ravnala pravilno, ko je osebo B na silo odstranila iz svoje hiše. Oseba A bi morala zoper osebo B vložiti tožbo, s katero bi zahtevala, da se oseba B izseli. Šele na podlagi pravnomočne sodbe, s katero bi bilo osebi B naloženo, da se izseli, bi oseba A lahko predlagala izvršbo in izvršitelj bi osebo B prisilno odstranil iz hiše. Oseba A bi lahko od osebe B zahtevala tudi odškodnino za vso nastalo škodo in plačilo nadomestila za ves čas, ko je neupravičeno uporabljala njegovo nepremičnino. 

Kakšen je rok za vložitev motenjske tožbe? 

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. 

Če gre za ponavljajoče motenje, ko se v vmesnem času vzpostavi prvotno posestno stanje, teče rok za vložitev tožbe po vsakem motilnem dejanju znova. 

Če gre za nadaljevano motenje, ko motenje poteka daljše časovno obdobje, na isti način, prvotno stanje v vmesnem času pa ni ponovno vzpostavljeno, pa teče rok za vložitev tožbe od prvega motilnega ravnanja. 

Kakšna je razlika med motenjsko tožbo in lastninsko tožbo? 

Če nekdo lastniku odvzame stvar, lahko lastnik izbira, ali bo zoper motilca vložil motenjsko tožbo ali lastninsko tožbo. Z obema vrstama tožb se zahteva vrnitev stvari. Vendar pa so med njima pomembne razlike. Pomembna razlika je že v tem, da je za vložitev motenjske tožbe določen relativno kratek rok, za vložitev lastninske tožbe pa ni nobenega roka. Postopek z motenjsko tožbo naj bi bil (v teoriji, ne pa nujno tudi v praksi) krajši in enostavnejši, saj v tem postopku ni treba odločati o lastninskih vprašanjih pač pa se ugotavlja samo zadnje mirno stanje posesti, medtem ko se v postopku z lastninsko tožbo ugotavlja, kdo je lastnik stvari (kar je lahko sporno in zahtevno vprašanje). S sodbo izdano v postopku z lastninsko tožbo je dokončno razrešeno vprašanje, komu pripada stvar. S sklepom, izdanim v postopku z motenjsko tožbo, pa spor ni nujno dokončno rešen. Ne glede na odločitev lahko namreč ena ali druga stranka vloži še lastninsko tožbo in z njo uveljavlja, da je stvar njegova.

Vse objave
041 867 085