Uporabno

PREPIS PREMOŽENJA NA NASLEDNIKE

11.08.2021

Image title

Oporoka 

Oporoka je enostranski pravni posel za primer smrti. Z oporoko oseba (oporočitelj) določi, kdo naj deduje njeno premoženje po njeni smrti.

Oporoka učinkuje šele ob smrti oporočitelja, kar pomeni, da oporočni dedič pridobi lastnino zapuščine šele po smrti oporočitelja. Oporočitelj lahko kadarkoli do svoje smrti oporoko prekliče ali spremeni. 

Pri oporoki je treba upoštevati nujne dediče, saj če so nujni dediči prikrajšani lahko v zapuščinskem postopku kljub oporoki zajtevajo svoj nujni delež. 

Darilna pogodba

Včasih je najbolj preprosto in najceneje, da starši svoje premoženje na otroke prenesejo z darilno pogodbo. Pri tem pa lahko pride do zapletov, če ima nekdo več otrok, premoženje pa z darilno pogodbo prenaša samo na enega ali samo na nekatere. Če je kateri od otrok prikrašan, lahko po smrti starša v zapuščinskem postopku zahteva, da se tistim sodedičem, ki so prejeli darila, ta vštejejo v njihov dedni delež, kar pomeni, da ustrezno večji del zapuščine deduje tisti, ki daril ni prejel. Če pa bi na primer starš vse svoje premoženje že za časa življenja podaril samo enemu ali samo nekaterim otrokov, drug pa bi bil prikrajšan, bi lahko prikrajšani zahteval tudi vračanje daril v zapuščino, da se mu tako zagotovi nujni delež. 

Izročilna pogodba 

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci). Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del. Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje. Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti. Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Ob izročitvi in razdelitvi lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. 

Bistvena značilnost izročilne pogodbe je v tem, da se morajo z njo strinjati in jo podpisati vsi potomci (otroci), kar tudi pomeni, da ni nevarnosti, da bi po smrti staršev kdo od njih zahteval vračanje tega premoženja v zapuščino, tudi če bi bil komu prikrajšan nujni delež. 

Pri izročilni pogodbi se lastništvo premoženja presene takoj in ne šele po izročiteljevi smrti. Običajno (ne pa nujno) se pri izročilni pogodbi določijo tudi obveznosti prevzemnika do izročitelja, na primer obveznost dosmrtnega preživljanja, obveznost nuditi pomoč in podporo, pravica dosmrtnega užitka in podobno.

Izročilna pogodba se sklene oziroma potrdi v obliki notarskega zapisa. Izročilno pogodbo lahko pripravi odvetnik, vendar jo je nato potrebno potrditi še pri notarju v obliki notarskega zapisa. 

Pogodba o dosmrtnem preživljanju 

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. 

Za razliko od izročilne pogodbe se lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju sklene tudi z nekom, ki sicer ni izročiteljev otrok oziroma dedič. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju tudi ni potrebno strinjanje drugih izročiteljevih otrok oziroma dedičev. 

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju se lastništvo premoženja prenese šele ob smrti izročitelja (preživljanca). 

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se šteje za odplačno pogodbo (ne za darilo), zato drugi izročiteljevi dediči po njegovi smrti načeloma ne morejo zahtevati vračanja tega premoženja v zapuščino, tudi če bi bil prikrajšan njihov nujni delež. 

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se sklene oziroma potrdi v obliki notarskega zapisa. Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko pripravi odvetnik, vendar jo je nato potrebno potrditi še pri notarju v obliki notarskega zapisa. 

Pogodba o preužitku 

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno. 

Pogodba o preužitku je zelo podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, razlika pa je v tem, se pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju lastništvo premoženja prenese šele po izročiteljevi smrti, pri pogodbi o preužitku pa se lastništvo premoženja prenese takoj.

Pogodba o preužitku se lahko sklene tudi z nekom, ki sicer ni izročiteljev otrok oziroma dedič. Pri pogodbi o preužitku tudi ni potrebno strinjanje drugih izročiteljevih otrok oziroma dedičev.Pogodba o preužitku se šteje za odplačno pogodbo (ne za darilo), zato drugi izročiteljevi dediči po njegovi smrti načeloma ne morejo zahtevati vračanja tega premoženja v zapuščino, tudi če bi bil prikrajšan njihov nujni delež. 

Pogodba o preužitku se sklene oziroma potrdi v obliki notarskega zapisa. Pogodbo o preužitku lahko pripravi odvetnik, vendar jo je nato potrebno potrditi še pri notarju v obliki notarskega zapisa.

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju

Včasih pride v poštev tudi vnaprejšnja odpoved dedovanju. Na primer, če eden od otrok prejme neko večje darilo od starša, se lahko sklene še sporazum, da se ta otrok vnaprej odpoveduje bodočemu dedovanju vsega ostalega premoženja po tem staršu. Tako je ostalim otrokom zagotovljeno, da bodo vso ostalo premoženje, ki ga bo imel starš ob smrti, dedovali samo oni oziroma da tisti otrok, ki je bil z darilom že "dedno odpravljen" ne bo dedoval ostalega premoženja.

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju se sklene oziroma potrdi v obliki notarskega zapisa. Sporazum lahko pripravi odvetnik, vendar ga je nato potrebno potrditi še pri notarju v obliki notarskega zapisa.


Vse objave
041 867 085