Uporabno

UREDITEV IN DELITEV SOLASTNINE

30.11.2021

Image title

Določitev načina uporabe 

Solastništvo je lahko povezano z znatnimi težavami. Vsak solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Če sta na primer dve osebi solastnika neke nepremičnine v deležih vsak do 1/2, potem ima vsak pravico uporabljati to nepremičnino v enaki meri kot drug solastnik. Glede praktične izvedbe te delitve obstaja več možnosti. Lahko si solastnika nepremičnino fizično razdelita (razmejita) tako, da vsak izključno uporablja en del nepremičnine. Včasih pa fizična razdelitev ni mogoča. Na primer stanovanje, zlasti če je manjše, je težko fizično razdeliti na pol. V tem primeru pride v poštev časovna razdelitev uporabe, tako da vsak uporablja (celotno) nepremičnino polovico časa. To je lahko polovico leta, polovico meseca, polovico tedna itd.. Glede tega se morata solastnika dogovoriti. 

Če se solastniki ne morejo dogovoriti glede načina uporabe solastne stvari, pa pride v poštev sodni postopek, v katerem sodišče določi način oziroma obseg uporabe stvari (premičnine ali nepremičnine) v solastnini. V tem primeru sodišče s sklepom določi režim uporabe glede katerega se solastniki niso mogli dogovoriti. 

Predlog za tak sodni postopek lahko vloži vsak od solastnikov. V tem postopku nosi vsaka stranka svoje stroške (na primer stroške svojega odvetnika). Skupne stroške pa nosijo stranke sorazmerno s svojim solastniškim deležem. 

Delitev solastnine 

Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Primarno je prevideno, da se solastniki sami (pogodbeno) dogovorijo glede načina razdelitve solastne stvari. 

Kadar je v solastnini stavba, ki ima več stanovanj oziroma več posameznih delov, se lahko solastniki dogovorijo, da se solastnina razdeli v etažno lastnino. To pomeni, da bo vsak od solastnikov postal izključni lastnik posameznega stanovanja oziroma posameznega dela stavbe in bo tako tudi vpisan v zemljiško knjigo. V ta namen je potrebno najprej izvesti geodetski postopek vpisa stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb, nato pa se sklene sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino.  

Če se solastniki ne morejo dogovoriti glede delitve, lahko vsak solastnik predlaga, da o načinu delitve odloči sodišče. Primarni način delitve je fizična delitev na način, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če gre za zemljišče, se po potrebi odredi parcelacija. Če gre za stavbo se lahko po potrebi odredi delitev stavbe z etažiranjem. Kadar pa fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. 

Predlog za sodno delitev stvari v solastnini lahko vloži vsak od solastnikov. V tem postopku nosi vsaka stranka svoje stroške (na primer stroške svojega odvetnika). Skupne stroške (npr. sodne takse, stroški izvedencev itd.) pa nosijo stranke sorazmerno s svojim solastniškim deležem.

Vse objave
041 867 085